Oddaja Tančica je na ogled tudi na kanalu YouTube!

Literarna večera v knjigarni Hiši knjig in Muzikafeju

 V oktobru smo se podali na dva literarna večera. V knjigarni Hiša Knjig sta se predstavljala pesnika Peter Srpčič in Boštrjan Koražija, v Domu kulture Muzikafe pa pisatelj Goran Vojnovič.
Petra Srpčiča poznamo predvsem kot gledališkega ustvarjalca in direktorja Mestnega gledališča Ptuj,tokrat pa se nam je predstavil kot snovalec verzov. Njegova prva in do zdaj edina pesniška zbirka z naslovom Ciklus je izšla leta 1994. Pisati je začel v srednji šoli, pravi pa da v pesmih izraža svoje občutenje sveta.
Tudi drug pesnik, ki se nam je predstavil na literarnem večeru v Hiši knjig, nam ni poznan v tejvlogi. Gre za knjižničarja Boštjana Koražijo, ki je v pesniški svet vstopil že v osnovni šoli, v tem svetu pa je ostal vse do danes. Tudi njegova prva in do zdaj edina pesniška zbirka je izšla leta 1994, izdala pa sta jo skupaj z Milanom Krajncem pod naslovom Bojevnika brez obraza, njegova poezija pa velikokrat vsebuje obilo humorja.
V Domu kulture Muzikafe pa se je predstavil kontroverzni Goran Vojnovič, avotor romana Čefurji raus, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada in Kersnika za najboljši roman. Roman ni poseben le zaradi načina obravnavane tematike, temveč tudi zaradi posebne mešanice balkanskih jezikov.

Bildungsroman Ptujčana Aljoše Harlamova

V tokratni rubiriki Knjižni molj vam predstavljamo mladega ptujskega avtorja, ki je pred dobrim mesecem izdal svoj prvenec. Gre za Aljošo Harlamova, doktoranta na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki nam je v Muzikafeju prdstavil svoj Bildungs roman. Aljoša Harlamov je 26 letni Ptujčan, ki je lani s kratko zgodbo Jezus iz Nazareta zmagal na literarnem natečaju založbe Litera. V založbi so iskali najboljšega mladega avtorja, za nagrado pa so mu obljubili izdajo prvenca. Čeprav se je Aljoša prijavil s kratko zgodbo in so v založbi pričakovali, da bo izdal zbirko kratkih zgodb, jih je presenetil in se odločil, da bo napisal roman. Tako je izšel Bildungsroman. Roman je Aljoša napisal v enem letu, gre pa za njegovo prvo obljavljeno delo. Gre za zgodbo o treh študentih, ki si vsak na svoj način prizadevajo prestopiti meje med mladostniško dobo in odraslostjo. Junak ostaja razpet med dvema dvema ideološkima skarjnostma, med uporom in resignacijo, ki jih utelešata njegova najboljša prijatelja. Malo mesto, opisano v romanu, ni Ptuj kot pravi pisatelj, je pa Ptuj podlaga za opis, saj kot pravi sam, lahko piše le o tem kar pozna. Naslov romana Bildungsroman, pa opisuje tudi žanr romana. Aljoša je roman pilil celo leto, saj pravi, da je v romanu pomemben tudi jezik in ne samo zgodba. Tako je zelo pomembno tudi kako poveš zgodbo, saj je s tem romano želel izraziti svoj izraz, svoj stil pisanja in s tem tudi svoj pogled na moderni roman, ki da preveč veljale le zgodbi romana.

Razstava Nevenke Žlender

V Miheličevi galeriji je svoje delo razstavila tudi Nevenka Žlender. Umetnica, ki izdeluje krpanke že od leta 2001, se je obrti izučila v tujini, danes pa sodi v vrh te ustvarjalne veščine v Sloveniji. Na ogled je postavila 40 krpank. Tako imenovane krpanke spadajo med najstarejšo ljudsko umetnost, ki se je preko bližnjega vzhoda v srednjem veku prenesla v Evropo. Bila je zelo razširjena in priljubljena, tudi na dvorih, imela pa je predvsem uporabno vrednost. Danes delo Nevenke Žlender že presega zgolj uporabno vrednost izdelkov, saj so t.i. stenski quilti prava umetnost. Izdelujejo se predvsem iz bombaža in svile, v prostor prinašajo toplino in pozitivno energijo, umetnica pa jih je nadgradila do te mere, da jih lahko razumemo kot sliko. Nevenka Žlender pa se ne ukvarja le z umetniškim delom. Ob tem izdeluje še pregrinjala, torbice in nahrbtnike, svoje delo pa razstavlja v Sloveniji in v tujini. Razstavo v Miheličevi galeriji si lahko ogledate do 6. decembra.

Koncert Nataše Trobentar

Trobentar je študirala petje v Gradcu, danes nastopa po vsej Sloveniji, s samostojnimi koncerti pa se predstavlja v Celovcu in Gradcu. Koncert na gradu je postregel s šansonom, mjuziklom in opero, v središču pa je bila " La Regata Veneziana" Gioacchina Rossinija. Nataša ima rada tako operne arije kot šansone , zato so oboji vedno zastopani v njenem programu. S profesorjem Karlheinzem Donauerjem sodeluje že nekaj let, skupaj pa sta pripravila kar 14 nastopov. »To kar mene kot glasbenika zanima je, ali lahko ljudi ganem in se jih dotaknem in menim, da nama to dobro uspeva.«, je o skupnem sodelovanju z Natašo Trobentar povedal pianist Karlheinz Donauer.

Koncert Ars Tango

Ars Tango je zasedba, ki vključuje klavir, violino, kitaro, kontrabas, harmoniko in vokal, na zadnjem koncertu pa so vse skupaj nadgradili še s plesom. Na koncertu smo večinoma slišali tango nuevo in dela sodobnega argentinskega skladatela Astorja Piazzole, Ana Delin in Primož Vidovič sta zapela, zaplesala pa sta svetovna prvaka v tangu Andreja Podlogar in Blaž Bertoncelj. Tango velja za strasten in čuten ples, nima določenih figur  in korakov, veliki umetnik tanga Carlos Gavito pa ga je opisal kot vse tisto, kar se zgodi med korakoma. Vsi umetniki so bili zelo zadovoljni s sodelovanjem, da pa je koncert uspel, pa je pokazalo tudi navdušeno občinstvo. Arsana v tej sezoni pripravlja še pet koncertov, ki bodo na Ptuj ponovno pripeljali odlične glasbenike. Tako  lahko pričakujemo svetovno znanega pianista Konstantina Bogina, Boštjana Gombača, zbor Carmina Slovenica, že v decembru pa lahko prisluhnete zasedbi Vox Arsana. Letos pa lahko kupite tudi abonma, ki vključuje vse koncerte. 

Bralna značka za odrasle v letu 2009

Bralna značka je ugledala luč pred slabimi desetimi leti, nastala pa je v povezavi z osnovnimi šolami. Letos že peto sezono poteka tudi bralna značka za odrasle, s tem pa so želeli vzpodbuditi odrasle bralce k branju. Bralna značka si prizadeva, da bi izpostavila in bralcem predstavila tiste avtorje, ki sicer nimajo obilo reklame, so pa dobri. Tako skušajo na seznam uvrstiti tako knjižne novosti, kot tudi starejše avtorje, tuje in predvsem domače avtorje. Seznam knjižnih naslovov blane značke sestavlja knjižničarka Liljana Klemenčič, ki pravi, da je to celoleten proces. Letošnji seznam izpostavlja humor v leposlovju. Na seznamu je Fran Milčinski Ježek, ob njem pa še drugi humoristi kot je Andrej Rozman Roza, Fran Milčinski, satira Svetlane Makarovič Prekleti kadilci in Svetlanine pravljice. Med petnajstimi knjižnimi naslovi je tudi kitajski avtor Ha Jin, Matjaž Kmecl, Borut Gombač, ptujski fotograf Stojan Kerbler in drugi, letos prvič pa je bralno značko možno osvojiti tudi s poslušanjem pesmi na zgoščenki. Sezname s prebranimi knjigami lahko oddate v knjižnici do 10. novembra, bralna značka pa se bo zaključila 20. novembra z literarnim večerom, na katerem bosta gostovali nizozemka Hof Marjolijn in Aksinja Kermauner, vsi ki bodo osvojili bralno značko pa dobijo v dar še knjigo.

Grofje Lesliji na Ptujskem gradu

V prejšnjem letu smo si lahko na ptujskem gradu ogledali razstavo o prvih lastnikih gradu gospodih Ptujskih, ki so imeli grad v lasti kar 300 let, to leto pa si lahko ogledamo zapušino druge zelo pomembne družine, ki je 150 let bivala na gradu - grofov Leslijev.

Salzburški nadškof, ki je dal zgraditi prvo grajsko stavbo, je na grad postavil svoje ministeriale, ki so po mestu prevezeli tudi ime - to so bili gospodje Ptujski. Nekakšno nadaljevanje razstave o prvih mecenih na Ptuju, je druga velika razstava o grofih Leslijih, ki so bivali na gradu v 17. in 18. stoletju. Walter grof Leslie je kupil ptujsko gospoščino od zagrebških jezuitov leta 1656, grofje Lesliji pa so na gradu ostali vse do izumrtja družine 1802. leta. Škotska plemiška rodbina je bila znana v diplomatskih, vojaških in upravnih službah, najbolj znan predstavnik pa je bil ravno Walter Leslie, ki ga je cesar odlikoval tudi z redom zlatega runa. Ko so prišli na Ptujski grad so začeli s prenovo, svojo današnjo podobo pa je dobil ravno med njihovim gospodovanjem na gradu.

Razstava je sestavljena iz več delov. Tako si lahko v palaciju gradu ogledate zgodovino rodbine in maketi, ki prikazujeta grajsko stavbo pred in po njihovih posegih, v zbirki stanovanjske fevdalne kulture so posamezni predmeti iz zapuščine rodbine posebej izpostavljeni, največja muzejska pridobitev pa je restavrirana četrta tapiserija iz serije, ki prikazuje motive iz Odisejevega življenja. Serija tapiserij je nastala v 17. stoletju v Bruslju in je že ob nastanku bila zelo dragocena. Na grad jo je prinesel Karel Kajetan Leslie, danes pa velja za najpomembnejšo zbirko tapiserij na Slovenskem. Zadnja z naslovom Odisejevo slovo od fajakov bi naj visela tudi v Titovi rezidenci na Brionih. Tapiserija je bila na statvah od leta 1997, v tem času pa sta jo venomer restavrirala dva para potrpežljivih rok. »Tapiserija je bila zelo poškodovana, natrgani so bili robovi in volnena osnova, izpadlo je precej svilenega votka predvsem v rjavih oddtenkih. Na zadnji strani se je nabiral debel sloj prahu in umazanije, tako da je bilo treba tapiserijo najprej očistiti in oprati, potem pa smo tapiserijo fotografila po kvadrantih – vse poškodbe smo posneli pred restavriranjem. Nato so se začeli posegi, ki so bili izredno dolgotrajni. Na tisoče vbodov je bilo potrebnih, da smo pokrpali poškodbe, najbolj potrpežljivo delo pa so opravile restavratorke, ki so iz dneva v dan opravile le nekaj centimerov in omogočile, da je po tolikih letih mogoče videti celotno podobo tapiserije.«, je razložila mag. Eva Ilec, restavratorka za tekstil.

Ptujski grad pa je bogatejši tudi za zbirko originalnih grafik iz 17. stoletja, ki so služile kot predloga zbirki Turkerij. Razstavljene so zraven Turkerij v slavnostni dovrani gradu. Na hodniku pod arkadami pa si lahko ogledate reprodukcije slik, ki tvorijo zbirko Evropskih vladarjev v času življenja Leslijev. Ta čudovita zbirka slik je včasih visela v slavnostni dvorani ptujskega gradu, danes pa je na odleg v gradu Fridland na Češkem. V sklopu razstave pa je ptujski grad pridobil tudi dve sobi z restavriranimi tako imenovanimi Vurberškimi slikami.

Razstava, ki je nastajala v zadnjem letu, je zaposlila preko 20 ljudi. Ob njej je izšel tudi razstavni katalog, pripravlja pa se tudi dokumentarni film. Seveda stroški takega projekta niso majhni in se gibljejo okrog 60.000 evrov. 37.000 evrov je odobrilo Ministrstvo za kulturo RS, 16.000 evrov je pridala Mestna občina Ptuj, ostanek pa je dodal Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož in donatorji. Otvoritev razstave je uspela, saj je slavnostna dvorana gradu bila premajhna za vse obiskovalce. Tako so tudi v muzeju z razstavo zadovoljni. Razstava bo na ogled tudi prihodnje leto, v muzeju pa so že napovedali predstavitev tretje in zadnje rodbine na ptujskem gradu, grofov Herbersteinov.

Odmevna razstava Mojstri

V oktobru je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož otvoril razstavo, ki je na Ptuj pripeljala vidne slovenske umetnike prve povojne generacije. Tako so na štirih razstaviščih po mestu razstavljali Ptujčan Albin Lugarič, Bogdan Borčič, Jože Ciuha, Vladimir Makuc in France Slana, razstavo pa so pomenljivo naslovili kar Mojstri.

Vsi omejneni mojstri so študirali na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer so zaključili šolanje v prvih povojnih letih. Razstava je posebna prav zato, ker razstavljajo vsi še živeči predstavniki prve povojne generacije umetnikov, vsi pa so stari preko 80 let. To pa ni edina posebnost razstave. »Zanimivost in enkratnost te razstave je v tem, da nikoli več, po mojem mnenju, ne bodo razstavljali skupaj, da je to edina priložnost. Naslednja zanimivost pa je tudi to, da so vsi razstavili svoja najnovejša dela, vsi so se hoteli predstaviti s tem, kar ustvarjajo sedaj in tukaj«, je povedala kustosinja razstave Stanka Gačnik.

V rastavišču starih zaporov smo si lahko ogledali slike Jožeta Ciuhe. Slikar, ki je prepotoval dobršen del sveta, v svoja dela vnaša vplive bizantinske umetnosti in kultur, ki jih je spoznal. Tako se v njegovih delih prepletajo ideje in motivi, ki izhajajo iz vsega sveta. V sklopu razstave se je predstavil tudi France Slana. Slikar, ki pravi da se ne pusti vklaupiti mednarodnijm šablonam, verjame da je narava še vedno tista, ki ima največjo izpovedno moč. Ob njej se je na Ptuju predstavil tudi z nasprotjem naravi, motivi mesta, ki ga prav tako navdihuje, saj pravi da je zelo radoveden in lahko da samo tisto kar ima v sebi. Zanimiv motiv, ki se vseskozi pojavlja pri Francetu Slani, so tudi ribe. Bogdan Borčič in Vladimir Makuc sta se na rasztavi predstavila z grafikami. Slednji je eden izmed vodilnih slovenskih grafikov, njegovi motivi pa so povezani z domačo kraško pokrajino. Bogdan Borčič je v svojem opusu raziskoval motive od realizma do abstrakcije, po letu 1980 pa se je od slikarstva usmeril h grafiki. Njegovo delo označujejo z minimalizmom in abstraktnim ekspresionizmom, na ptuju pa je predstavil svoj najnovejši opus. V sklopu razstave se je predstavil tudi Albin Lugarič, nabolj poznan ptujskemu občinstvu, ki je znan po svojih pokrajinah, primorskih solinah in predvsem po haloških panoramah. Tudi on v svojem zadnjem obdobju preseneča z novimi tehnikami in načini slikanja.

Tako je Ptuj gostil najuspešnejše in najkvalitetnejše umetnike povojne generacije, ki se tukaj ne bi zbrali, če ne bi bilo mecena, priznanega vinogradnika s Koga, Francija Cvetka.

Polona Petek v Miheličevi galeriji

V Miheličevi galeriji si lahko do 8. novembra ogledate razstavo domačinke Polone Petek, ki se predstavlja z različnimi realnostmi in impresijami v svojih slikah. Polona Petek živi in ustvarja v Zlatoličju, ptujskemu občinstvu pa se predstavlja drugič. Tokrat je na ogled postavila svoje slike in v svojih impresivnih doživetjih ujela predvsem motive narave Dravskega polja in okolice Ptuja, ter motive vsakdana. Njena dela, nas hitro spomnijo na impresionizem, vendar slikarka pravi, da čeprav jo nekateri označujejo za neoimpresionistko, sama meni, da gre za drugačen način ustvarjanja. Njen proces ustvarjanja se začne s fotografiranjem. Med svojimi fotografijamo potem najde navdih, ki se skozi komunikacijo fotografije in slikarskega medija prelije na platno. Tako prvoten trenutek ujet na fotografiji, na sliki postane nekaj več in biva v drugih časovnih dimenzijah. Večinoma so njene slike velikih dimenzij. Slikarka pa se ne vrača le k naravnim motivom, temveč tudi k osnovnim slikarskim elementom, kot so barva, barvni kontrast in prostor in kompozicija, kar v sodobnem svetu umetnosti ohranja prvobitnost slikarstva.

Napoved sezone 2009/2010 v Mestnem gledališču Ptuj

Gledališče je to sezono začelo z dvema koprodukcijama, ena je nastala v okviru odprtega odra, in eno lastno predstavo. Tako so gledališko sezono odprli z uprizoritvami za najmlajše, napovedujejo pa bogato bero gledaliških del v prihajajoči sezoni, saj menijo da je to dober recept za boj proti recesiji in pomanjkanju denarja. V gledališču bodo to leto pripravili kar sedem lastnih predstav, zraven tega pa bodo gledalcem ponudili tudi gostujoče predstave. Sezono so že otvorili z dvema otroškima igrama Pika kje je moja nogavica in Strahec, ter z mladinsko predstavo Pravljično srce, celotno sezono pa so zasnovali tako, da bo privabila čim širši spekter publike. Rdeča nit predstav v tej sezoni pa je to leto ženska. »Vsaka se na nek način dotika ženske, mogoče je ne postavlja v osrednjo luč, ampak zmeraj so tu zanimive ženske zgodbe, ki se dotikajo različnih vidikov, kaj pravzaprav ženska je.«, je povedal direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič. Pomembna novost v ptujskem gledališču pa je tudi t.i. odprti oder. Mestno gledališče je ponudilo svoj oder predvsem izveninstitucionalnim in mlajšim ustvarjalcem in tako na Ptuj povabilo vse, ki se drugače ne bi mogli predstaviti. »Odprti oder je namenjen takim, ki drugače nimajo vstopa v poklicno gledališče. Tistim, ki so najboljši in najbolj zagreti smo dali možnost, da se predstavijo. Oni pripravijo velik del predstave, mi pa jim nudimo podporo.«, dodaja Srpčič. Na tak način je na Ptuj prišla tudi otroška predstava Strahec, ki je nastala v koprodukciji z zavodom Zofka. Jesensko-zimski čas bo tudi to leto zaznamoval festival komornega gledališča SKUP, nove predstave pa bodo ugledale luč v naslednjem letu.

Opis oddaje

Oddaja Tančica je kulturna oddaja, kot smo predstavili že v predstavitvi.  Njen namen je gledalcem predstaviti kulturno dogajanje na Ptuju, jim podati poglobljene poglede na aktualne teme in predstaviti raznolikost kulture.

Tematski okvir oddaje je širok, saj se ne bo omejila le na klasično in resno umetniško dejavnost, pač pa se bo posvetila tudi ljubiteljski kulturni dejavnosti in mejnim, predvsem pa zanimivim zvrstem. Tako želi oddaja predstaviti dogodke, ljudi in teme klasične umetnosti in kulturnega ustvarjanja, kot so gledališče, likovna umetnost, literatura, fotografija in glasba. Obenem pa želi predstaviti tudi ljubiteljsko kulturo, kot je delovanje društev, zborovska in pevska dejavnost, druga glasbena dejavnost, moderna umetniška dejavnost, svoj prostor pa bodo našli tudi mladi ustvarjalci, plesna dejavnost, moda in uporabna umetnost. Oddaja se dotakne tudi kulturne dediščine, ki jo je mogoče najti na tem področju.

Oddaja ima pet rubrik, začne pa se z napovednikom, ki vam predstavi vse teme obravnavane v oddaji. Prva rubrika se imenuje In medias res - to je rubrika aktualno, ki je sestavljena iz kratkih  prispevkov o aktualnih dogodkih, kot so odprtje razstav, gledaliških premier, umetniških razstav, itd.   Nato sledi rubrika Fokus, ki podrobneje predstavi neko temo izbranega kulturnega področja, tako da gledalci dobijo globlji vpogled v zanimive teme in probleme na kulturnem področju. Rubrika Portret predstavi delo nekega umetnika ali umetniškega društva, ki delujejo na ptujskem področju. Seveda smo eno rubriko posvetili tudi literaturi in literarnim ustvarjalcem, kjer dajemo poudarek tistim, ki delujejo ali prihajajo z našega področja. V rubriki Knjižni molj boste našli  tudi nasvete za dobro branje. Zano je že, da je Ptuj skupaj s partnerskimi mesti eden od nosilcev naslova Evropska prestolnica kulture 2012. Zato je zadnja rubrika EPK 2012 posvečena spremljanju novovsti in dogajanja na tem področju in predstavljanju problemov, ki se tukaj pojavljajo.  V oddaji pa boste tudi izvedeli, kam vse vas vabijo kulturni dogodki. 

Vabljeni k ogledu vsak predzadnji ponedeljek v mesecu.

Vse predloge in pripombe pa lahko sporočite na e-mail naslov:

tancica@petv.tv

Predvajanje oddaje Tančica

Kulturna oddaja Tančica je na sporedu vsak predzadnji ponedeljek v mesecu.

Predvajanja si sledijo cel mesec:

• v ponedeljek ob 18.00, 20.00 in 22.00 uri,
• v soboto ob 20.30 uri,
• v nedeljo ob 20.30 uri,
• vsak ponedeljek pred premiero se prejšnja oddaja ponovi ob 10.30 uri.

Obilo užitka ob ogledu!

Predstavitev kulturne oddaje Tančica

Je zmuzljiva in neopredeljiva,

malo važna in spogledljiva,

kapricasta, pa vendar globoka,

prelestna, a ne preširoka,

vedno lahkotno igriva,

s tančico si pogled zakriva.

Kultura je skrivnostna dama, ki se bo predstavila v novi oddaji televizije PeTV. Pripravili smo jo do tega, da bo dvignila tančico s svojih oči in nam dovolila, da se zazremo v njihovo globino. Tako bomo pokukali pod čipko kulturnega ustvarjanja na Ptuju in se pomudili ob prelepih in subtilnih odsevih te lepotice, ki živi v najglobljem delu duše našega mesta. Obenem se bomo podali na modna odkrivanja, med knjižne platnice, poskušali bomo ujeti besedo za rep in globoko razmišljali o laskavem naslovu, ki ga je prejela od svoje sestre Evrope.  Sprehajali se bomo po razstavah in

gledaliških deskah, prislonili uho na stene koncertnih dvoran in se poigrali s plesnimi koraki. Njen odsev bomo poskušali ujeti na fotografiji in slikarskem platnu, v izbrani besedi in sliki pa bomo jo predstavili tudi vam.

Vabljeni k ogledu kulturne oddaje Tančica! 


Ustvarjalca oddaje:  novinarka Sanja Selinšek
                                          snemalec in montažer
                                          Franci Voglar

Obleka: modna oblikovalka Sabina Hameršak
Nakit: oblikovalec nakita Srečko Molk

Maska: Nuša Topolovec
Frizer: Aleksander Fenos


Avtor grafike: Nejc Janžekovič



Vse pripombe, predloge, pohvale in komentarje lahko napišete in pošljete tudi na:
tancica@petv.tv